Uvod
Zdravi so bogatejši od bogatih
Če berete to knjigo, pomeni, da vas zdravje zanima, in interes je pomemben prvi korak k spremembam. Spoznali boste usodno razliko med zdravjem in zdravljenjem, med skrbjo za zdravje in skrbjo za bolezen, med tistim, kar zdravstveni sistem za vas lahko stori, in tistim, kar lahko naredite sami. Spoznali boste, da ste edina oseba na tem svetu, ki je resnično odgovorna za svoje zdravje, in da za svoje zdravje lahko naredite več kot vsi drugi skupaj.
Skrbeti za odlično zdravje in dolgo življenje ni težko, ni zahtevno, ni drago. Le spremeniti je treba lastna prepričanja in navade, to pa je, priznam, težko, zato vam v knjigi ponujam številne rešitve. Vse je težko, dokler ne postane lahko! Razen bolezni, ki postaja vedno težja in težja in težja …
Zdravih ljudi ni več. Zdravje ne obstaja oziroma obstaja le kot iluzija, kot fikcija.
Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje zdravje kot “stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje, celovit in dinamičen sistem, ki je sposoben prilagajanja vsem vplivom okolja ter omogoča posamezniku in skupnosti opravljati vse biološke, socialne in poklicne funkcije in preprečevati bolezen, onemoglost in prezgodnjo smrt”.
Takšno definicijo smo sprejeli, jo učimo v šolah in promoviramo v družbi in po takšni definiciji smo vsi bolni ali zgolj navidezno zdravi. Vsi smo bolni, le da nekateri tega ne vedo. Družba je postala kolektivni pacient.
Tako kot smo zdravje zamenjali za zdravljenje, smo koristno hrano zamenjali za varno hrano. Država skrbi, da je na trgovskih policah varna hrana (kar ji pogosto ne uspeva), medtem ko proizvajalci stremijo k temu, da je hrana okusna in hitro pripravljena. To, da zaradi tega najpogosteje zbolevamo, ne skrbi nikogar. Če je še logično in naravno, da imata farmacevtsko-medicinska in prehranska industrija od tega velike dobičke, da vladarje zanimata moč in denar, je nenaravno, da to ne skrbi nas državljanov, ki vse to plačujemo.
Ustvarili smo navidezno blaginjo, ki nam siromaši in uničuje življenje. Zadovoljni smo na suhem in toplem, brez vojn in drugih strahot, siti in napiti, presrečni, ker lahko na velikih televizorjih gledamo ‘žajfaste’ nadaljevanke, šport, poročila o nesrečah drugih in reklame. Odtujeni od narave, drugih in samih sebe množično zbolevamo za boleznimi, katerih skupni vzrok je “sodobno življenje”. Mednje uvrščamo prehranske bolezni (to so skoraj vse kronične bolezni), stres, depresijo in druge oblike duševnega trpljenja.
Vprašanje vseh vprašanj je, zakaj na vse to pristajamo.
Zakaj vztrajamo pri slabem, čeprav vemo, da bo še slabše? Zakaj imamo občutek nemoči, zakaj dovolimo, da nas spreminjajo v počepnike, in zakaj pri vsem tem celo uživamo?
Zakaj se problemov osebnega zdravja lotevamo, šele ko zbolimo, in to najpogosteje z odpravljanjem simptomov, namesto da bi poiskali prave razloge za zbolevanje in jih začeli odpravljati?
Zakaj zaupamo nekomu, ki dokazano ni vreden zaupanja, zakaj verjamemo nekomu in v nekaj, če vemo, da nas bo najverjetneje izneveril ali da ne more izpolniti obljube?
Odgovori na ta in podobna vprašanja so ključ za razumevanje, kako deluje ta svet, zato sem veliko prostora v knjigi namenil prav omenjenim temam. Brez razumevanja, zakaj svet vidimo, kot ga vidimo, zakaj smo takšni, kot smo, zakaj funkcioniramo, tako kot funkcioniramo, zakaj in kako smo zasužnjeni z obstoječimi prepričanji in navadami, ne moremo spreminjati samih sebe, še manj pa sveta. Če ne zmoremo spreminjanja, so vse informacije odveč, razen tistih, ki potrjujejo, da imamo prav, vendar te ne prispevajo k osebni rasti, iskanju zdravja, sreče in smisla življenja. Prvi del knjige, v katerem pišem o tem, je torej ključen.
Šele takrat, ko spoznamo, da smo takšni, kot smo, zato, ker so nas mnogi vplivni ljudje v našem življenju od rojstva naprej programirali, določali naše vedenjske vzorce in sistem vrednot, se lahko sami prevzgojimo in reprogramiramo. Lahko bi bili bistveno drugačni, če bi živeli pri drugih starših v drugem okolju. Lahko spreminjamo svoja prepričanja in navade, če vemo, da smo tega sposobni in vredni. Šele na tej podlagi lahko zraste potrebna motiviranost in spreminjanje.
Šele ko smo pripravljeni videti svet drugače, spregledamo, da velika medicina niti ni velika, da ne zna pozdraviti nobene kronične bolezni, da je popolnoma odvisna do farmacije, farmacija pa od naše bolezni. Resnici, kakšna je sodobna medicina, kaj resnično dobro dela, kje se dela, da dobro dela, in kje dela škodo, je posvečeno poglavje o nemoči medicine.
Moj namen je en sam: da se znebimo iluzije o vsemogočni medicini – da dobro skrbi za naše zdravje in zdravi vse bolezni; če jih ne zdaj, pa jih bo zagotovo v prihodnosti. Ta iluzija je pogubna za posameznika in skupnost.
Z enakim namenom opisujem delovanje farmacevtskih tovarn. Znebiti se moramo iluzije, da zdravje prihaja z njihovih tekočih trakov, spoznati moramo mafijske metode njihovega delovanja, strahovitega vpliva na medicino, medije in politiko.
Spoznati moramo, da sodobna farmacevtska medicina povzroča veliko smrti, pohabljenj in bolezni.
Ne opisujem resnično velikih dosežkov sodobne medicine, ker to vsak dan počnejo drugi, ki pa o neuspehih govorijo kot o naključnih napakah ali spodrsljajih. Želim, da bi videli celotno sliko. Včasih je treba kakšen detajl na tej sliki prikazati črno-belo, saj tako lažje uzremo bistvo, kot če vse gledamo v številnih odtenkih sive.
Izjemno spoštujem zdravniški poklic, občudujem predanost bolnikom, cenim velike dosežke na številnih področjih, a vendar ne morem mimo dejstva, da temna stran medicine in farmacije pogosto ostaja neosvetljena in da se vztrajno povečuje in nas ogroža.
Znanstveniki, strokovnjaki in laiki vemo, da je naše zdravje pretežno odvisno od načina življenja, predvsem od hrane. Ocene, ali je to 75 ali 90 {a78d5f53d259b2c66e82c101a97eff0144e51bafd67a28e8dd8d1dbceacb9372}, so nepomembne. Noben dejavnik zdravja ne vpliva na naše zdravje tako mogočno in tako množično kakor hrana. Če je to tako jasno, zakaj se o tem ne učijo na medicinskih ali farmacevtskih fakultetah? Tako kot jim zaupamo v primeru zdravil, jim zaupamo tudi pri prehranjevanju, a oni o tem ne vedo veliko. Njihove informacije so enake zapisanemu v uradnih smernicah zdravega prehranjevanja, katerih posledice vidimo na vsakem koraku in zaradi katerih imamo premalo zdravnikov in premalo bolnišnic.
Kako je možno, da imamo o nečem, kar tako usodno vpliva na naše zdravje, tako malo znanja, toliko nasprotujočih si informacij, izsledkov znanstvenih raziskav, strokovnih priporočil. Kdo ustvarja to zmedo in komu koristi?
Ko sem avtorja neke svetovne uspešnice povprašal, ali obstajajo kakšna novejša dognanja, rezultati kakšnih novih raziskav, je prepričljivo odgovoril: “The truth is immortal!” (“Resnica je nesmrtna!”)
Katera resnica je nesmrtna? Kdo ima zmeraj prav? Zelo sem se trudil dokopati do teh resnic, ki vam jih posredujem v pričujoči knjigi. Skupek teh večnih prehranskih resnic sem poimenoval zdravojedstvo. Za lažji prehod na zdravojedstvo sem napisal tudi Zdravojedski praktikum, s pomočjo katerega se boste zlahka sami naučili pripravljati na stotine različnih jedi.
Toda zdravje ni odvisno zgolj od hrane, zato sem dodal še nekaj svojih pogledov na stres, telesno aktivnost, duhovnost ipd.
Na tako velik projekt, kot je ta knjiga, bi bila ponosna tudi številčnejša ekipa ljudi, kaj šele en sam avtor. Tudi jaz mu ne bi bil kos brez izdatne pomoči sina Lea, žene Slavice, sestre Melite in prijatelja Marina ter drugih, ki so prispevali, da je ta knjiga še boljša. Njim gredo zasluge za veliko dobrega v njej, odgovornost za vse napisano pa je izključno moja.