Prodana farmacija
Če so bili nekdaj farmacevti predani iskanju pripravkov za ozdravitev (pravih zdravil), so zdaj prodali dušo sodobnemu hudiču, ki se imenuje dobiček. Lastniki in upravljavci farmacevtskih podjetij niso farmacevti (tisti, ki se ukvarjajo z zdraviloslovjem, lekarništvom, kar farmacija izvorno je) – so podjetniki, investitorji, kapitalisti.
V svetu kapitalizma se morajo tudi farmacevtska podjetja podrejati splošnim zakonitostim delovanja družbe, sicer propadejo. Cilj vseh podjetij, tudi farmacevtskih, je ustvarjanje in povečevanje dobičkov. To je preprosta resnica, ne glede na osebna prepričanja, vrednote, želje ali izjave zaposlenih, lastnikov ali koga drugega. Mnogi še vedno vidijo farmacevtska podjetja kot organizacije, ki skrbijo za naše zdravje, ponosni so na njihove dobičke in prepričani, da jih namenjajo raziskavam, ki bodo koristile našemu zdravju.
Nekaj dejstev, ki jih je koristno poznati.
- Lastniki farmacevtskih podjetij niso dobrotniki, ki jim je mar za vaše ali moje zdravje in so zanj pripravljeni žrtvovati del svojega premoženja. To so osebe, ki so lastniki tudi drugih podjetij (tobačnih, naftnih, prehranskih, orožarskih itd.), bank in/ali zavarovalnic. Lastniki podjetja so tisti, ki odločajo o razvoju, dobičku, raziskavah – zaposleni (direktorji, znanstveniki, farmacevti, zdravniki in drugi) so njihovi uslužbenci in izvrševalci njihovih ukazov.
- Gonilna sila, osnovni cilj, ni skrb za zdravje, ampak povečevanje dobičkov lastnikov delnic. Usoda in plače vodilnih menedžerjev niso odvisne od prispevka k našemu zdravju, ampak od prispevka k premoženju lastnikov, kar usmerja delovanje vseh zaposlenih.
- Največji del dobička ostaja lastnikom, najvišji stroški poslovanja so stroški reklame in prodaje, ne razvoja novih zdravil.
- Tako kot je v prehranski industriji posel lakota, v orožarski vojna, je v farmacevtski industriji posel bolezen. To je popolnoma legitimno in legalno, problem je, da tega ne vidimo na ta način.
- Vir dobička je nezdrav organizem: človeški, živalski ali rastlinski. Vzdrževanje bolezenskega stanja, in ne ozdravitev, zagotavlja trajanje posla in rast farmacevtske industrije. Namesto zdravja imamo le “bolezen pod nadzorom” in dolga umiranja. Bolezen, ki traja, je vir dobička.
- Za povečevanje prodaje farmacevtska industrija širi seznam bolezni oziroma simptomov, ki jih je treba zdraviti, ter znižuje kriterije, ko lahko neko stanje označimo za bolezen, torej potrebno zdravljenja. Poleg iskanja novih bolezni je osnovna usmeritev prodaja farmacevtskih pripravkov zdravim ljudem, ki naj bi jim grozile zdravstvene nevarnosti (visok krvni tlak, holesterol, trigliceridi itd.)
- S simptomatskim zdravljenjem (odpravljanje simptomov) zdravila ne le ne pozdravijo bolezni, ampak povzročajo nove, ki so dodatni vir zaslužka.
- Največji vir dobička so patentirana zdravila, ki omogočajo monopolno prodajo. Namesto novih zdravil nastajajo kozmetični popravki obstoječih, ravno toliko, da jih lahko ponovno patentirajo. Vsaka država bi se lahko uprla tej goljufiji, kot se je Indija, ko je zavrnila ponovno patentiranje kozmetično popravljenega zdravila in znižala stroške zdravila za 15-krat.
- Naravna zdravila, ki jih ni možno patentirati in potrošnikom ponuditi kot ekskluzivno snov, so nezanimiva in jih farmacija ne raziskuje. Proti naravnim zdravilom se farmacevtski lobiji uspešno borijo z omejevanjem ali prepovedjo prodaje.
- Večina bolezni, pri katerih ima farmacija najvišje dobičke, so kronične bolezni, ki so posledica nezdravega življenjskega sloga in prehranjevanja. Najbolj prodajana zdravila, ki prinesejo največ dobička, so zdravila, ki naj bi zniževala visok holesterol, zdravila srčno-žilne bolezni, artritis, visok krvni tlak, debelost, diabetes tipa 2, astmo – torej zdravila, ki ne ozdravijo, temveč le omilijo ali odpravijo simptome bolezni, ki so v veliki meri popolnoma ozdravljive s spremembo življenjskega sloga, predvsem hrane.
- Podaljševanje življenja je pogosto umetno preprečevanje smrti. Najpogosteje umremo, ko nismo več sposobni sprejemati farmacevtskih pripravkov.
- Pravilno uporabljeni farmacevtski izdelki ubijejo več ljudi kot orožje v vseh vojnah.
- Farmacevtska podjetja so večkrat kot druga obsojena zaradi nečastnih in nepoštenih dejanj: prikrivanja stranskih škodljivih učinkov, korupcije, prirejanja rezultatov analiz, zavajanja kupcev ipd.
- Takšen obstoj farmacevtske industrije omogoča velikanski vpliv na uradno monopolno medicino, politiko, medije in šolstvo.
Ne trdim, da so lastniki farmacevtskih firm in zaposleni v njih zlobni, navajam le dejstva in opisujem objektivno dogajanje.
Kako to, da smo pripravljeni plačati za nekaj, kar ne zdravi, povzroča nove bolezni, prezgodnje in nepotrebne smrti? Najbrž zato ker:
- zdravniki verjamejo farmaciji, mi pa zdravnikom;
- strah pred boleznijo in smrtjo porodi nerazumna pričakovanja in vero v kar koli;
- imamo utrjeno prepričanje, da smo sami nemočni in nesposobni ter odvisni od pomoči drugih, ki nas prepričujejo, da je naše zdravje njihova skrb in da so njihova zdravila učinkovita in varna;
- kljub odpiranju vrat za alternativne metode zdravljenja smo še vedno “obsojeni” na farmakološko zdravljenje in nimamo realne alternative.