Zdravojedstvo
Znotraj vsejedske in hedonistične paradigme smo še pripravljeni sprejeti kozmetične, nevsebinske spremembe, a te ne prinesejo želenih rezultatov. Za doseganje dobrega počutja in zdravja in njuno ohranjanje so potrebne resne spremembe prehranjevanja, ki za mnoge pomenijo radikalno spremembo obstoječih navad in prehod na zdravojedstvo.
Zakaj nova in uradno še neobstoječa beseda zdravojedstvo, se boste vprašali. Preprosto zato, ker nobena od obstoječih prehranskih praks ne vsebuje prav vsega, kar razumem kot zdravojedstvo. Čeprav je pojem zdravojedstvo nov, vsebina zdravega prehranjevanja ni izvirna, ni moja. Prakticira ga na milijone ljudi (skozi zgodovino milijarde), priporočajo ga tudi najimenitnejši prehranski in medicinski znanstveniki in terapevti.
Iskanje zgleda, posnemanje dobrega, koristnega in zdravega je vedno navdihovalo radovedne in razmišljajoče. Zdaj lahko te posnemanja vredne prakse vrednotimo z dognanji znanosti in lažje razumemo, kako nekaj deluje in zakaj. Temeljni motiv za to iskanje je ljubezen – ljubezen do samega sebe, do tistih, za katere smo odgovorni, in do tistih, na katerih usodo in počutje vplivamo.
Pri zdravojedstvu smo osredotočeni na štirih ključne točke:
1. Prehranske navade
2. Celovita hrana
3. Predvsem ne škoditi
4. Podporna hrana
…
V dolgih letih evolucijskega razvoja je bila človekova osnovna skrb posvečena hrani, kar je tudi razumljivo, saj je hrana ločnica med življenjem in smrtjo, zdravjem in boleznijo. Tudi če odmislimo evolucijske nejasnosti, ostaja dejstvo, da so ljudje zadnjih nekaj tisoč let večino časa porabili za prehranjevanje, vključno z iskanjem in pripravo hrane.
Šele z drugim valom industrializacije v zadnjih 80 letih, ki je zajel tudi industrializacijo hrane, to skrb prepuščamo drugim – prehranski industriji. Ta nas prepričuje, da za nas pripravlja popolne obroke in da se lahko zanesemo, da je ta hrana varna in zdravju koristna.
Prepričujejo nas, naj se posvetimo drugim opravilom, karieri ali užitkom, ki naj bi bili pomembnejši od prehranjevanja. Statistike o številu zbolelih zaradi sodobnega načina prehranjevanja demantirajo te trditve.
…
Zdravojedsko prehranjevanje je sila preprosto in neskončno ustvarjalno. Naj vas ne zavede enostavnost navodil in priporočil. Zanesite se na to, da bi, če bi bilo treba, napisal še 500 strani natančnejših navodil, vendar ni potrebno. Razumem, da smo navajeni na predpisovanje odstotkov beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, nasvetov, da je treba
šteti kalorije, paziti na posamezne minerale, vitamine, vlaknine. Navajeni smo na deljenje na hrano za različne skupine ljudi, za te in one organe, za zajtrke, kosila in večerje, na hrano, s katero shujšamo ali se zredimo. Pričakujemo stroga pravila, kaj smemo in česa ne, ter natančne recepte. Tako hote ali nehote prenašamo odgovornost na drugega, sebe pa postavljamo v položaj neukega in nesposobnega posameznika, ki mu je treba vse predpisati. Nič od tega nam ne koristi. Zdaj je čas, da se sprostite.
Vse, kar sem napisal o makro- in mikrohranilih, je imelo le en namen: da spoznate, pri kateri hrani se znanstveniki prerekajo, v kakšnem obsegu nam škodi (torej zanesljivo škodi, le ocena škode je različna), pri kateri hrani je znanost soglasna, da ne škodi, da spoznate, katera hrana vsebuje vse, kar potrebujemo v idealni naravni kombinaciji, da
nam ni treba analizirati, šteti, sestavljati. Če ste sprejeli ta dejstva, lahko pozabite na vse, kar ste brali v tem poglavju. Ni nam treba biti kemik, biolog, zdravnik ali nutricionist, da bi lahko vedeli, kaj je zdrava hrana. Ni nam treba biti kuharski mojster, da bi vedeli, kako pripraviti okusno, hranljivo in lepo jed.
Zdravojedstvo samo po sebi poskrbi za pravilno ravnovesje in usklajenost vseh hranil, ne da bi se nam bilo treba s tem obremenjevali. Hkrati samodejno ustvarja idealne pogoje za brezhibno delovanje vseh organov, predvsem žlez, in kakovost telesnih tekočin. Samodejno se harmonizirajo hormoni, normalizira krvni sladkor, tlak, čistijo žile. Nobenega truda ni treba vlagati v zniževanje holesterola ali trigliceridov.